Psi/Lisice/Krneki

Prva dva tedna v Tokiju, ko sem tekal po “Rozniku” al pa po parkih v mestih sem nonstop videval ljudi, ki so imeli na koncih povodcev le pse, ki bili zelo podobni lisicam, taki majhni, precej kosmati pa rdeckasto dlako so mel. Pa sm hotel ze Alenko (dr. vet.) povprasat ce obstaja kasna ful priljubljena pasma na Japonskem v tem stilu, recimo mali japonski lisicji terier, pa da jih kej subvencionirajo al kaj. Pol sem po prvotnem soku videl kar nekaj normalnih kosmatincev in sem bil nekako pomirjen (nobenih mopsov (Maja) al pa zlatih odnasalcev (Jaka)).

Ampak nisem bil dolgo mirnega spanca, na enem potepu sem zasel v Harajuku, to je tm k najdes ljudi preoblecene v kr neki, oni vejo kater lik iz animeja nej bi bli, jaz pa dd?? pac fajn v neki so se nastimal, ceprav ni vedno glih zlo okusno No in hopla v eno lusno farbasto trgovinco, pa sem mal gledu naokol in mi ni blo nc jasno al oni to resno al se mal zafrkavajo

Psa lahko obleces v pujsa, zabo, cebelo,… miki misko, jakata racmana,… pa se miljon variant; vse samo zato, da jih reveze ne bi zeblo Ko sem vidu nekaj ljudi s svojimi kosmatinci oblecenimi v te zadevscne, pa so gledal nove designe letosnje kolekcije ob pogostih “Kawaiii” krikih. No takrat mi je blo jasno, da oni to smrtno resno. Potem sem postal tud na splosno mal bolj pozoren na te zadeve in opazil da je po celem Tokiju tega polno. Groza - Krneki. Morm rect, da so mi ble une Lisice na zacetku bolj prikupne

Calpis

Ja tko je, v sili se hudic muhe zre sem neki bolehen (opisem v kasnem naslednejm mejlu k bo konc in bom lahko potegnu crto pod vsem), pa sem odkril eno zadevscino k se ji rece Calpis. No sem vidu ze prej zadevscino pa tud probu, sam zdej se mi je total razsirlo obzorje, k sem bil mal bolj pozoren kaj vse majo na policah. Namrec po parih klikih ugotovis da je Calpis samo firma k dela to stvar (klikni za postopek proizvodnje). To je ena pijaca, zgleda tko k bi mal mleko razredcu in prvic k sem poskusu sem bil posteno previden, pac slabe izkusnje z razredcenim mlekom podobnimi stvarmi iz Irana. Tam majo neko “duughhh” rec k je kukr, jogurt+radenska+meta=huanotberigut; in k odpres ti eksplodira v rokah No ampak prijetno presenecenje! Zadevscina je prav fajn, tko sladko kislo pitna zadevscina, tko da prporocam. No ja to vse skup nima nobene zveze z boleznijo, ampak Calpis dela se vse sorte drugih reci, med drugim tud neke sokce, ki jih najdes v grelnikih (o.p. une omare k grejejo namest hladijo) in majo ful vitaminov notr, to znam prebrat in tko lepo tople so d’best za pit in se ful lepo pozdravis s tem. Hura za Calpis!!!!!

BTW ma pa Calpis se eno uspesnico za katero ste sigurno ze slisal Ajinomoto, una njihova super okusna sol, no ja ce si nocte pokvart mnenja o vasi najljubsi zacimbi, po kateri potem vsi fredi ful hvaljo vas riz, nehajte brat! Namrec totalno pocen trik soli so dodal samo malo mononatrijevega glutamata (ce ste kdaj po Aziji lazl in vidl, k pred restavracijammi pise “no MSG” je to to), ja noben bawbaw, pac mal kemije; no to je en ojacevalec okusa, ja ni cudn da je potem un vas normaln riz tok fejst Zdej pa veselo kuhat

Rojstni dan

Za razliko od nas, ki praznujemo malce pred koncem leta rojstni dan Kristusa, praznujejo Japonci rojstni dan svojega cesarja (sicer so oni mal pred casom in to naredijo 23tega). Kar je pa hudo je to, da ce pride praznik na vikend ga prestavjo na pondelk, ful fer. Tko k mi nardmo za velko noc, k je tko in tko vedno na nedeljo pa mamo pol pondelk frej. To je tudi edini dan kjer lahko kot normalen smrtnik vstopis v poslopje cesarjeve palace. In sicer je to cel postopek, vrata palace se odprejo ob 9.30 vendar ljudje cakajo v vrstah pred palaco ze od osmih naprej. Midva z Ursko sva se tko zelo optimisticno zmenila ob osmih, pa sva potem vsak s svojim poznavanjem teh miljavznt vlak variant stvar nenamenoma prestavila na 8.30 No ja po pregledu ruzaka in potem ko te mal pretipajo, ti uturijo v roke Japonsko zastavco, se lahko postavis v vrsto, pet vstric v vrsto in … cakas… Prvi dan slabega vremena v Tokiju je bil prav ta dan in seveda brez deznikov je lepo padalo po nama. Kmalu sva se zasmilila eni japonski gospe in enemu tipcku, ki sta naju vzela vsak pod svojo marelo Oba sta bla cist iz sebe, da bosta prvic videla svojega cesarja. Po ne vem kasnem naklucju sva v vsej tisti guzvi in strogonadzorovanih vrstah nekak prisla v prvo vrsto pred ograjo pod cesarjevim balkonom. Potem smo spet cakal… Cel cas so govoril nej pazimo en na drugega in nej se ne zokamo z marelami hihihhi in da ne smemo tect (kukr da bi v uni guzvi lahko?)

No in pol vse zavrsi in se folk huronsko (k kasni indijanci v jurisu na kavboje) zacne dret Tennou (u-ja ne beres) in na polno mahat z zastavcami, men nc jasn, hua, kva je narobe. Sem se hotu vklopt in mal mahat, pa je bla moja zastavca ze cist premocena in nacufana, zviti japoncki so mel vsi nekje spravlene na suhem. Aha mi usteka, stricek je prsel na balkon, tak zastekljen in verjetno ga ne more atomska bomba sesut.

Tak prijetn stric je zgledu lepo nasmejan, je mal pomahu in povedu par besed, jaz sem razumu samo mraz, pa mi je urska pol eno obnovo nardila, pac nej pazmo na zdravje, ja u redu pa bomo Vse skup je trajal manj kot minuto. Pol je folk spet ponoru in Tennou in cela familija k ja bla na balkonu pomaha in caw. Mi pa pot pod noge in ven iz palace. Tko je to s temi rojstnimi dnevi. Mogoce bi nam pa Janez al pa Danilo tud lohk dal kasn frej dan?

Kurisumasu

Zelim vam lepo praznovanje, vse polno pod smrekcami in nasploh uzivajte!

ketajdenwa/se-rufon

no pa sem dobil se mobitel Sicer po kompliciranju do konca. Namrec poleg tega da spet hocejo met goro papirjev in mal da ne se vzorca krvi, da te se za kej potestirajo, se mi zdi da noben tocno ne ve kako bi se obrnu. Ko prides v trgovino je tam en miljon telefonov, pa enih 10 al pa se vec prodajalcev oblecenih v barve enega od operaterjev Docomo, Softbank, Au … (u stilu mobitela, simobila, …) Oni se tega lotjo mal drugac, k pr nas, so kao mobitel/simobil centri zalozeni s telefoni, medtem ko majo tuki vse v velikih trgovinah z elektroniko. Men tko in tko ni blo jasn kaj nej vzamem, pa so se pol japonci zame odlocl SOFTBANK bo! No in kljub temu majo tuki nek hudo zakompliciran sistem predplacniskih in narocniskih ramerij in neka cuda od paketov (se neki posebej zraven), kjer mi ni blo nic jasno kaj in kako. Predvsem sem poskusu zracunat kolk bo za placat, pa ni slo. Ob vseh razlaganjih in pametovanjih nam vsem skup ni uspel. Pol sem mal obupu in reku nc neki vsekam pa bom pol vidu No pol sem se poskusu odloct ker telefon bi mel, pa pokazm na edino Nokio (N70 al neki tazga) in me vsi s ta belimi pogledajo “That simple?” mal skomignem z rameni pa se obrnem naokol –> na slikci je ena polica od osmih; na ta drugi spodni pa vidte med kolkimi barvami istega telefona lahko zbiras,. Na telefonih vsi gledajo televizijo al pa spilajo igrce. Pa se neki zanimivga sem opazu, na vseh plakatih je kukr ena 2D crtna koda (QR koda) in uno stvar slikajo, pa na net s telefoninom in jim najde direktno link za to stvar (beri kul, ti ni treba brskat). Pa se en zaplet, nimajo SMSjev ampak mejle, sam mi se ni jasno kaj je Skymail in kaj Longmail razn, da enga placas tud k ga dobis.

In pomoje sploh ne smes met telefona ce ti dol ne visita vsaj dva pajaca/obeska. Na koncu ves zmeden in obupan, me je resil Jure. Ko sem bil pri nejm v Maebashiju sva sla v Family mart, tm na voglu, in kupla cenejsega od dveh telefonov, ki so jih mel. Cela zmaga!!! tko da mamo zdej vsi trije z Ursko in Juretom enake telefone; mi pa ocitno res rabmo pajace da jih ne bomo zamenjeval

Urskin in moj telefon, Jure se nima nobene zvalce, ampak sem preprican, da dedek mraz ze zivcno brska naokol po Shinjukuju in Shibuyi, da bo nasel kej dostojnega zanj.

Zurka za katero ne vemo imena

 

 

V petek sem na ambasadi spoznal Jureta, k trenutno zivi v Maebashiju, kjer studira japonscino v prostem casu pa je oskrbnik koce na Prehodavcih tko, da ga marsikdo pozna. Povabil me/sem se k njemu za cez vikend, ker se mi mal ni dal vlacit po nabitopolnem Tokiju, pa je dobr mal zamenjat okolje. Poleg tega pa je Jureta en Japonski stric povabil, da bi skuhal na eni prireditvi kaksno slovensko jed. Imena prireditve nismo izvedeli; imena strica pa tudi ne Jure se je odlocil za “grenadir mars”. Jaz prej se nikol nism slisal za to in Urska, ki tudi studira v Maebashiju, tudi ne. Ze prej enkrat sta se Jure in stric dobila, da mu je Jure skuhal zadevscino, stric je vzel vzorec in ga nesel v klub, ki je celo “whatever name” prireditev organiziral. Klub je stvar pozegnal, pa sem se pol se jaz pridruzu kuhanju. Dobil smo v nekem kao “kulturnem domu” al neki tazga, se z ene petimi Taiwanci, ki zivijo skupaj z Juretom in Ursko v domu, hitro smo ugotovil da so bl za balast k kej drugega, no ja nic zato, ce mas velko barko (kuhas za velik ljudi, ene 400) mors met tud kej balasta

 

Stric je bil sicer blazno u skrbeh, da ne bomo koncal v pravem cajtu, ker smo sli se kot pravi balkanci med delom mal na ogled Maebashija pa je kr mal cepetal, sam pol smo zavihteli noze in kuhalnice pa gas in smo vse postimal do roka. Pol so vso hrano odpeljal v eno dvorano in tam je bla cela gora hrane od vseh moznih tujcev, naj bi jih blo okol 400 zivecih tam okoli. Potem smo dobil vsak svoj kroznik, kozarcek , palcke in seveda nametag, da so nas pol lahko vsi gnjavl in nas klical po imenih Hrana je bla prav dobra in za nic ne morem rect da se ne bi dal prebavt, vsega po malem. Na Urskino veliko “veselje” smo moral na oder in razlozit, kaj smo skuhal (demokraticne volitve so dolocile ursko, da to pove po japonsko).

Pol so sledile se govorance, raznih “pomembnih” ljudi, na konc je pa se en ata (verjetno star miljon pa pol), povedu da je mlad po srcu, smo si vsi nalil kozarce (s cajem, coca-colo…) in se je tko zadrl Kampai, da sem se kr vstrasu. No pol smo pa lahko jedl. Ko so se ljudje najedl, te je vsake 2 min en pocuku za rokav in se hotu s tabo pogovarjat, sam mi smo se v glavnem samo gledal, k jim ni blo glih jasno kaj pocnem tm, ce nimam pojma o japonscini, ma je blo zabavno vse skup. Se je Jure kdaj potrudu pa mal prevaju in me resu kaksnega mednarodnega incidenta.

Ssssssssssssmmmmmmmmmmmmmmrrrrrrrrrrc

U dzapanistanu je zelo nevljudno/nekultivirano/nicivilizirano si brisat nos kakor smo mi navajeni, tko zajames polna pluca in gas izpraznis pluca, in v upanju tud nos, v robec; z znacilnim troblajstim zvokom. No tuki to odpade, no go! Sploh pa nikakor pri mizi in pol ce kej pekocega jes, k ti vse zacne tect in se ne smes obrisat AUWA groza. Ze vidim vprasaje v vasih oceh “Kako pa to Japonci resjo?!” khmmmm ja tko neki na pol poskusjo robcek prislonit na nos in mal popivnat, pomoje pa vecino v kontra smer pozenejo (ja kultivirano pac). Torej kot ponavadi “When in Rome do as…” pa pac notr vleces, nase mame bi ble zlo vesele, ampak ce si ne smes nosa obrisat!!!! No pol je pa tuki se ena zanimivost pri tem vsem skupi. K prides u Tokyo ni sans, da ne opazis k ti eni ljudje skoz tiscijo v roke ene paketke. In vecina Japonckov se jih ogiba kot kuznih, pa pol tud ti valda stran zavijas in po luftu gledas, bog ve v kasno sekto te hocjo te modeli spravt. No pa Martin enkrat vzame paketek, mors probat, sej hudga ne more bit, ce to na cesti sred belga dneva pocnejo in lej ga zlomka ROBCI, ja ni cudn da jih noben ne vzame, ce jih pa ne rabjo?!? Ne vem ker model se je to izjemno uspesno idejo zamislu; na Japonskem prpopas reklamo na robce in jih pol ljudem delis. Tko da na Japonskem ne rabte kupt niti enga samga robca, tega je res tolk, da v enem popoldanskemm sprehodu tega naberes, hja saj deset pokcev. Vsekakor bolj uporabno od unh listov k ti jih tlacjo v roke vsepovsdod drugje po svetu. Sem se sel za vas sprehodit in mal robcev nabrat, da sem jih lahko posliku in vam pokazm, sej ne da bi steku kaj reklamirajo, pac robci, pac slikce, pac reklame, pac neki pise

Gadgets 2: Avtomati

Ja res je, jih mamo tud doma ampak te tukaj so ful fini. Poleg tega, da govorijo (skoz neki cebla en notr skrit (no ja tko k japoncki,sam da nc ne kimajo oz. se priklanjajo) kar je sicer meni bolj malo mar ker jih cist nc ne zastopim. Ampak so pa fajn, ker ma en in isti avtomat toplo in vroco pijaco. Japonci majo ogromno enih cajev in kav v plastenkah/plocevinkah in potem ti avtomat izvrze tolplo ali hladno razlicico; modri gumbi hladno, rdeci gumbi toplo (a se kdo spomni Suntory whiskyja ). In tista topla je ravno prave temperature, tko da ni samo mlacna ampak kar posteno topla/vroca, ampak ravno dovolj za pit. Isto velja v trgovinah poleg hladilnikov stojijo se “grelniki”, take velike omare iste k hladilniki, samo da majo vroce police, pa mal drugacne barve so; ni tezko uganit, rdece

 

Pa se roke si lahko pogrejes pozimi, ker te avtomati stojijo vsepovsod, tud recimo na sred naselja (una fotka je iz moje poti domov, tko kr nasred bumf cel vogal), kukr da bi recmo kr tm za eno bajto v murglah stal. Sicer je izbira kav in cajev velika, pa se kasno juhco ponavad lahko najdes (ja u piksni :)), sam so cca tazga okusa kot une kavice na nasih avtomatih k ti jo skuhajo torej bl… Pa se vsi po vrsti lepo vracajo drobiz in ni tko k pr nas, da taki mal bl raztreseni k jaz, se nekaj naslednjim obiskovalcem za sabo kavo castim. Obstajajo pa tud taki podobni nasim, k kuhajo kavo, sam vmes se mal muska igra , pa en LCD zasloncek majo in skacejo gor kasni pajaci al pa kaze kako ti rec kavo dela. Te masince znajo nardit vse sorte toplih kav, cajev in “kakavov” ter se mrzle shake, smothieje…

Jabolka

Japoncki majo ocitno neki s temi jabolki!?

Primer, zadnjic smo neki lutal naokoli s parimi Japonci, ki se od prej niso poznali, najprej seveda mal kimanja in priklanjanja, hajimemashite in … Pol pa seveda “od kod pa si…” no in ena rece iz Aomori-ja; pa vsi naenkrat ful navduseni, wau od tam k so jabolka!!! Moj nakremzen ksiht, kwa? Od tam k so jabolka, phja? No ja ze v redu? Takrat se nism v nobeno vecjo trgovino zavil, ker majo tukaj na vsakem koraku “konvini” - pride iz “convenience store” to je res razpaseno povsod, tko da so se clo na Wikija s tem spravli no in tam res lahko dobis skoraj vse. Potem sem sel pa enkrat cez eno trgovino in HUA kaj za vraga je pa narobe s tem jabolkom?! Razen da je mal cez tri evre - na sliki scer ne zgleda nc kej dost velik, sam v zivo je ogromen

No ne bodi ga len kupim jabolko in skujem nacrt, da naslednji dan kasnega Japonca na vecerjo povabm, da ga zmazeva to cudo, hihihi. Pol mi pa zvecer zivc ni dal miru in sem ves znerviran zavihtel svojo keramicno helebardo naravnost cez pol in …. .. . Res je bil dober, verjetno se posebej ker sem pricakoval podobno, kot od unih jabolk v Ameriki, ki so res lepa, okusa pa nic, pa posebn cistilo moras kupit da uno svinjarijo z njih dol spravis… Edina napaka tega Jabolka je bila, da nisem mogel spat na trebuhu (normalna praksa) k sem se skoz neki valil sem in tja

Torej jabolka in vse ostalo sadje je tuki super okusa (bogve kaj za ene stvari notr uturijo,al pa sam zato k so iz Aomori-ja ).

Veleposlanistvo et all

Sem bil povabljen na bozicno zabavo, na slovensko veleposlanistvo u Tokiju. Ne, ne si delat utvar, da sem kej posebnega, tko k vsi ostali Slovenci ziveci na Japonskem. Ampak moram pa rect, da so sami carji tile Slovenci k so se obdrzal na tem otoku. En gospodic je sefe Segafreda v Aziji - hvala mu za espreso, ker drugac dobis neko alias avtomat kavo al ap nek “drip cofffee” k ni podoben kavi kakor jo poznamo (pri stricu recimo). Potem je bil tam en Cveto, ful u redu poba, gorski vodnik po Japonskih in Slovenskih hribih za Japoncke in sem ga mal povprasal za Fuji, k zgleda ze kar bel, pa je reku da sele aprila maja pride na vrsto. Prej moramo menda na Hokkaido 5-7m celca (pufra za Petro); in ja res smucajo s snorkli; dihalkami da se ne utopijo. Najnovejsa obramba pred plazovi je to da si hitrejsi od njih Potem je bil tam se en stric, nek hud profesor na eni priznani Japonski univerzi (pozabu tocn ime), pa en k dela na Wasedi, pa neka zvina iz Schering-Plough-a, pa en hud fotograf, pa par studentov in par ljudi iz ambasade. Sicer ne vem kaj glih nardis, da prides tja sam nikakor ni slabo

Tko da zakljucek, Slovenci na Japonskem rulajo!!!