Entries from January 2008
January 31, 2008 · 1 Comment
Tuki recejo vsem tujcem Gaijin ; no ja ne vsem za Korejce, Kitajce in te ta blizne majo svoja imena, ostali pa vsi v isti kos (etimologija: according to Kōjien, gaijin is used to refer to potential spies or people who should be regarded as enemies - zelo lepo
). No ja sej smo mi podobni, k recemo “ej lej kitajc” pa je po vsej verjetnosti kej druzga. Japonci nimajo kej zelo dobrega mnenja o tujcih in je tale Gaijin mal slabsalno, tko k mi do cefurjev. Zame je to slednje tko in tko bl “state of mind“, kakor to od kod je clovek doma. Je pa tko da nas rabjo in ne morjo brez nas, po drugi strani pa grhhhh… Sej verjamem da je precej Gaijinov k dela bedarije in so glasni in zoprni; in te si zapomnijo. Isto kot mi za Italjane pravmo, da se derejo. Ja eni se res in zal si tiste zapomnimo. Podobno kot to da so Anglezi zavaljena, opita, deroca se, roza, zgoraj brez, podeca se bitja po Evropskih prestolnicah - kamor pac seze Ryanair; pa spet ni cist res, si pa te zapomnimo.
Pa nazaj h Gaijinom; glede na to da to ni najleps rect nekomu (tega ti ne bo nikol nihce reku), je mal smesno ce si to sam reces in pol mal ne vejo kaj nej naredijo. A se spomnete Magnifica in unga komada “Jst sm cefur” , k tud noben ni vedu kaj tocno nej s tem zdej? Tle je ena zdruzba ljudi, ki skupaj hodijo smucat in podobne zadevscine, ki se jim rece Tokyo Gaijins in to s ponosom, pa se pol Japoncki sam mal muzajo
in kaj pa zdej, to pa ni blo u nacrtu 
Categories: Uncategorized
Ja stvar mi je vzela kar nekaj casa, da sem nastudiral kako prtisnt na gumbe, da nardi kar hocem. Ce si pogledate slikco je vse kar pise po nase “Simple & Compact”; o prvem rajs ne bomo razglabljal
Zakaj za vraga nimajo kej kje narisan, drugac pa vse povsod neki pajaci, pa glih tle k bi mel lahko ovcke pa tko naprej? Priblizno mi je jasno, da se vedno masin lotis tko, da najprej ta velke gumbe prtiskas in potem zmeram manjse. Ko sem prvic pral, je slo odlicno, mal sem kliku in nevede je zadeva res naredila kar sem hotel jipie!!! No ampak pol je blo par ponesrecenih poskusov, od tega da je bla vsa voda notr k sem odprl, do tega da je blo vse polno praska se po cunjah. Po prvih konzultacijah z Juretom, se vedno ni slo vse gladko in sem se vedno tlacu prasek v uno vrecko, k mi je pol Chinatsu pojasnila, da ta stvar zbira prah - sem ugotovu da ga res!!! Se eno presenecenje, vsi perejo z mrzlo vodo in ce ne sedis samo v pisarni, ven dobis sicer disece ampak nic kaj ciste obleke



Sem pa kupu zdej en prasek z encimi, pa da vidmo kaj znajo Japonski biokemiki. Dobra stran; tezko kej razbarvas pr teh 15-20 stopinjah, ki jih ma voda
o susenju pa kdaj drugic…
Categories: Uncategorized
Se mi je tko nehote prikradlo eno vprasanje, ko sem gledu te moje umenike, s katerimi delav v labu. Namrec a so Japonci ful brihtni in inovativni (ja vem in se opravicujem v naprej da je kakrsnokoli posplosevanje ze v naprej zgreseno) al pa samo zgrabjo eno idejo in jo pol z variacijami na temo dofurajo do popolnosti. Enkrat sem ze napisal nekaj o KitKatih in to velikokrat velja za vse mogoce zadevscne, ki jih vidis po trgovinah. No pa se en primer, sicer ne vem ravno kako je slo povrsti, ampak recmo, da so mel ful premal prostora v kolesarnici in je en ugotovu, ej ma dejmo bicikle u stuk, bum pa mam0 bicikle v stukih. In kmal ni blo vec prostora za avte, nic hujsga dejmo jih u stuk, pa mamo avte v stukih (ne nujno sam v dveh). in pol so seveda spet premajhna stanovanja kaj lazjega kot to, dejmo pojstlo v stuk
no in mam pojstlo v stuku.



Navsedzadnje ugotovis, da vprasanje iz naslova sploh ni pomembno, vazn je to da vedno najdejo izjemno kul resitve za karkoli, pa ce tud je to sam to, da nisi zdolgocasen pri izbiri cokoladk 
Categories: Uncategorized
January 27, 2008 · 1 Comment
Ko sem bil otrok sem se vedno spraseval, kaj za vraga eno sadje je to eksotik. Namrec ni mi slo v glavo k je to pisal na raznih Bibitah, Swingih, …. ker ponavad je blo kasno sadje, recimo kiwi-banana al kaj je ze bla una divje zelena rec
Potem sem kmalu ugotovil, da je to verjetno nekak tkole: uni k so mesal tiste E-je da so dobil nek nov okus, se pol nikakor niso mogl odloct kaj bi to blo …. Pa so mal premisleval in ugotovil “ah nej bo eksotik“, ker stvar ni bla nicemur podobna, slis se ql, kako ma pa eksotik okus pa tko in tko noben ne ve


No v njihovih nekoc opisanih avtomatih, dobis vse sorte kavo (vse cca istga okusa). No in majo tud eno k je European taste, kaj za vraga nej bi blo pa to? No ja Japonci se pomoje tega lotevajo isto k nasi pijacomesalci, neki zmesajo; po cem ma okus? Noben ne ve. Pa nej bo European, ql se slis pa se noben ne ve kasn nej bi bil to zares okus 
Categories: Uncategorized
Vse kar pocnes na Japonskem zahteva zvrhano zlico organiziranosti in priprav. Kar nam niti ne pamet ne pride, ker mamo vse tko pr roki in vsak ta drug ma avto, tko da sam ne posedujes vec od enoslednega vozila ima tvoj prvi frend kaj takega kar vas lahko popelje, na Krvavec smucat, v Piran na kavo, v Kotecnik plezat… No tuki so stvari mal drugacne in si precej odvisen od javnega prevoza, ki na sreco funkcionira s svicarsko natancnostjo, .. … …
Ta vikend smo sli v hribe in sicer smo napadli Myogi-san. Jure k je tko in tko najbl za hribe je prevzel organizacijo in brskanje za vlaki. To je sicer na Japonskem zelo lahko, ker imas na netu iskalnike, ki ti poiscejo, od postaje kjer zelis zacet do koncne, par variant in potem se sam odlocis kaj ti najbolje pase; pod pogojem da ves kam hoces it ;).



Jure pa Mateja (srednja fotka) sta ze kar precej prehodila po Japonskih hribih, zame pa je bil to prvi stik z njimi, odlocu sem se pa cist tko k sem enkrat vidu en plakat od Myogija pa je bil ful lep, omenil Juretu in
No zares je se ful leps, sam te Japonci majo tko poti narjene, DIREKT, nc ovinkov, sam gasa naravnost v klanc. In ce je kasna skala vmes, na vrh zakajlajo eno verigo in pol mal poplezas gor al pa dol, pa nobenih klinov al pa kej tazga za stopit gor. Vse je ful lepo zlizan, k se verjetno polet tm guzva ful enih planincev, tko da ni nic kej prijetno z gojzarji po tistih skor navpicnih skalah, brez varovanja lazit. Drugac pa super grebenska turca, ki vzame en dan, zvecer pa pol v onsen - jipi, kok to pase!!!
Categories: Uncategorized
To zadevscino sem prvic videl v nasem labu, kjer si kdaj pa kdaj lacni eksperimentalisti kuhajo svega boga. In potem v Maebashiju k smo kuhal pr stricu in potem…. kamorkoli sem sel. Zadnjic sva se s Chinatsu neki podila po trgovini in tm so jih mel pa ogromn, take spacy. Ko sem bil prvic v Angliji so mel doma vsi une grelnike za vodo k so si pol caj delal, k ga pri nas se videl nisem. Pol sm mal pomislu kaj mamo pa mi vsi doma toaster? mikser? …? Tp ti kar neki pove o kulturi prehranjevanja.


No men je zadevscina izjemno vsec, k mam vedno probleme s kuhanjem tega riza. Tle pa nimas kej falit. Dobis eno merco (kukr pr pralnem prasku
) in pol dotocis vodo do oznake, ce si dal eno merco do ena, ce dve pol do tm k na steni pise dve… Mas pa dve varanti bl mokr in bl suh riz, mi ni cist jasno; ampak to je nas u labu k je predpotopen, bog ve kaj majo zdej te ta moderni
Pa se izjemno na hitr se nardi; 3 min in caw, pol ko pa zadeva riz skuha, pa ga lepo samo na primerni temperaturi za jest, tko da se ne shladi. Zdej pa cakam se AlDente cooker pa je moja kuhinja popolna!!!
Categories: Uncategorized
Ko sem sel na Japonsko, mi je kar nekaj ljudi narocil zadevscine, ki se pri nas ne dobijo. Ene stvari sem nasel, ene pa se iscem
Moj oce je enkrat gledal eno dokumentarno oddajo in notr so kazal neko kumaro, ki je ogromno pojejo na Okinawi. Tam ljudje povprecno zivijo zelo dolgo, sicer se ne ve al je ta cudna zgrbancena kumara - goya kriva za to ali ne, samo skoduje pa zagotovo ne. Naj bi mela ful enih vitaminov in mineralov in oh in sploh zdrava. No in jaz razlozim tem svojim Japoncem, da hocem domov poslat seme, noben me ni steku zakaj bi jaz seme in so vsi sam zavijal z ocmi, kva mu je spet?! No pol so se odlocl, da je bols, da jaz to probam, preden se lotim po stanovanju al pa laboratoriju nastavlat lonce in neki gojit.



Hopla, dve na internet, najdt recept in nasledn dan u trgovino po “zelenjavo” in gremo kuhat (v labu). Zadevscina je tko divje grenka HUA. Ni primerjave najbolj grenka stvar na svetu - je pa zdrava
Sicer sta pol nardili eno zadevo s slanino in jajci in je blo kr prebavljivo
poglejte si faco od Japoncka zraven mene hihhihihi
Zdej pa se seme najdem in zacnemo gojit in prodajat, bio, zdravo … 
Categories: Uncategorized
Vsi vemo kaj je to, eni bajski se premetavajo po nekem pesku in se skusajo izrinit iz enga kroga, k je ze na prvi pogled premajhen za oba. No ja to se vidi na Eurosportu, ampak to sploh ni vse. Ista ekipa kot se je prejsnjic odpravila nad ribe, se je tokrat podala na lov za bajski (Mateja je prispevala dve fotki), najprej smo pojedli “chanko nabe” nekja kar naj bi sumoti jedli vsak dan. Stvar je nekaj podobnega kot nasa obara, sam jaz ne verjamem, da so oni od tega taki.
na kratko: vsako leto je sest turnirjev, trije v Tokyu in po eden v Osaki, Kyotu in Nagoyi in trajajo po petnajst dni, v katerih se vsak sumo borec po enkrat na dan postavi nasproti sebi enakemu, do konca boja vsaj
Vsak dan se boji zacnejo ob 8.30 in trajajo do 18.00. Zacnejo se z nizjimi kategorijami in se koncajo z najvisjimi kategorijami … da ne bom nakladal kar si lahko preberete.


Ampak gledalci zacnejo prihajat okoli dveh in to je ena cela druzabna zadevscina. Taki pikniki v malem, naj pomislim, kar zaresni pikniki
Japonci si prinesejo sabo vse mogoce za jest in pit in potem lepo ceblajo in vsake 4 min pogledajo en boj. Namrec 4 min casa imajo preden se zares zacenjo borit in seveda tiste 4 min na polno izkoristita za metanje soli (neki v zvezi s sreco), raztegovanje, tolcenje z nogami po tleh (izganajta zle duhove iz ringa) in grdo gledanje en drugega. Je pa vse skupaj fino dozivetje in se splaca it pogledat ce mate priliko, vam ne bo zal; samo lepo spakirat piknik kosarico in na vlak. !!! sem rekel kosarico, ker ce ne bodo hude tezave ko se vse skupaj konca in se 13000 ljudi iz dvorane vsuje na eno postajo - no to pa je guzva 
Categories: Uncategorized
Kjerkoli sem potoval sta me vedno zanimali dve stvari: trznica in pokopalisce (vsaj
). Ne vem mogoce mal cudni placi za pogledat, ampak se mi zdi da tako veliko zves o mestu, ljudeh in njihovem nacinu zivljenja.
Za Tsukiji, ni treba imet teh navad, ker ti v vsakem vodnicku pise da je to “a must”
Torej smo se zadnjic zmenili z Matejo, ki je na turisticnem pohodu (kar meni pride cist prav, da se spravim tud na kasn tak plac); poberemo se par sushija-zelnih japonk in picmo navsezgodaj na trg.



Navsezgodaj je treba ker ce prides prepozno je ze vsega konec in vse prodajo in grejo vsi nazaj spat. Na tsukiji je najbolj znana licitacija tun, to je cca tko da tm po tleh lezi ful enih ogromnih zmrnenih tun (pridejo med drugim tud iz jadranskega morja hihihiihi
) in si ta bolse hocejo pridobit naj sefi sushi restavracij. Zal ne vem kako to zares zgleda ker tega kot navaden smrtnik ne smes it vec gledat, kukr da se prevec zrak segreva, sam pomoje je blo Japoncem sam cez glavo turistov in se ne pocutjo v redu, ce so kot v zivalskem vrtu



Drugac pa lahko lutas naokol po trgu in najdes svega boga stvari k jih prvic vidis in jih ocitno Japonci jejo med drugim fugu, kita
… Fascinantno!!! Pol pa po vse gledanju na sushi zajtrk
njamps
Categories: Uncategorized