Entries from March 2008
Spageti.
Ja kaj za vrga se da pa tle spakirat?!? Ja nic lazjega kot to, dejmo Japoncem pa bomo vidl kaj izumjo
Najprej das seveda na vrecko en “ziplock”, tko da lahko ce slucajno ne porabis vseh naenkrat, al pa ce nisi student (beri, jes pasto vsak dan), jih lahko zapres nazaj in se ne navlazijo, pokvarjo al pa karkoli ze. Potem pa se vsakih 100g posebej zavijes, tko da ni problema z doziranjem. Sej pri nas prodajajo neke dilce k majo razlicno velike luknje za 1, 2, … 7 oseb. Ampak tko tega ne rabis



hehe le kaj nardijo z makaroni? a jih dajo na vrvico? kukr smo v vrtcu une zvezdice… vsak niz 100g 
Categories: Uncategorized
Po Tokiju na vsakem koraku najdete kasnega nadebudnega glasbenika, ki brenka, razbija po bobnih al pa premilo zgoli. To obstaja seveda v vseh mogocih verzijah, od tega da majo kaksni celo mesalno mizo in cel bataljon obozevalcev/obozevalk, ki znajo vse “moove-e”, kukr smo znal vcasih mi za Macareno
Pa pol do takih, ki majo samo en majhen ojacevalc, da preglasijo bliznje vlake, ki drvijo mimo. Kaksni delijo zastonj svoje demo posnetke… V glavnem pa vsi delijo neke listke, na katerih pise kje in kdaj spilajo, kukr koncert.



Pr nas v labu smo mel enga studenta (mel, ker je diplomiral), ki je skoz brenkal na eno kitaro. Enkrat je le izdavu, da spila v eni skupini in sem reku, da bi prsel poslusat in je bil cist paf. Potem, ko je povabil s sila zabavnim vabilom, smo sli v en lokal v cetrtem nadstropju. Prej smo bli v enem drugem lokalu v tretjem nadstropju, kaksne pol ure preden smo pogruntal, da smo falil. Seveda smo na koncertu divje navijal za nase
Najbols je blo k so pr enem slagerju namest vzigalnikov v luft ljudje pomolil svoje przgane telefoncke in v valovih mahal hehehe - to ti je Japonska
Pol sem kupil se CD in dobil podpise, mal se slikat in zdej cakam da ratajo slavni kot Utada hikaru al pa SMAP. Pa se dva primera za kliknt 1 in 2. Tko zdej vam je pa vse jasno o J-popu od zacetka do…
Categories: Uncategorized
Nimam pojma od kod Japoncem to mega navdusenje nad Ameriko, ta zgornjo. Namrec skor karkoli je od tam, je fajn. No da ne delamo krivice, broadway mjuzikli so res fini, tko mal se za sprostit in fino muziko poslusat. Sem sel gledat do zdej dva Lion king in Wicked, ali kaj se je zgodilo pred carovnikom iz Oza. Se mi je sicer najprej zdel da bo vse skupaj sila cudno, vse v japonscini in sami Japonci po odru, ampak so lepo fino zapakirani, muziko pa tko in tko poznas, no ja saj od Lion kinga.
Ampak sem bogatejsi se za en obcutek, zdej namrec tocno vem kako se otroc pocutjo,ko jih starsi peljejo v kino gledat kaksno nesinhronizirano risanko. Brat tko in tko se ne znajo, jaz sem bil pa tko in tko brez podnapisov. Zraven sem mel sicer suflerja, tko k sem verjetno zgledu cist zgubljen, sem dobil mal smernic. Drugac pa domisljija dela na polno. No ja men na Japonskem ni treba dalec, da mi domilsjija dela 300 na uro, sam u sluzbo grem
“Kaj pa bi brez domisljija!“
Categories: Uncategorized
Tko kot pri vseh ostalih stvareh na Japonskem je to tko, oni se neki odlocjo in to nardijo. Diploma gre tkole, vsi naenkrat diplomirajo in pika. Majo nek rok februarja, ko morajo oddat svoje “spise”, ker so res kratki, zadeve dolge recmo 15 strani. Sicer je res, da s kanjiji mal vec napises na eno stran kot s crkami, samo graf al pa spekter ja pa enak in vzame isto prostora. Pol to velike glave mal premlevajo in hopla spet vsi naenkrat zagovarjat; to ni nic hudega (no ja sej pr nas tud ni
)




Danes je bil pa vrhunec, podelitev diplom!!! To zgleda tko da se vse punce napravjo v kimono in bog ve kok casa zjutri to nase vlacjo
Potem se vseh 1000+ nabase v slavnostno okranclano telovadnico in neki govori, pa se govori… Dobil sem note s hiragano, da bi z njimi zazgolel “gaudeamus” ob spremljavi simfonicnega orkestra, pa nekak ne berem tko hitr hehehe. Potem smo sli vsi vsak fax zase v svojo kamro, smo dobil bentote, mal pojedli, spili en kozarec piva, ne poln. Tolk da so se mladci lahko iz dna duse zadrl KAMPAI!!! Potem smo se vsi slikal, jaz une v kimonih, vsi ostali mene. Resno me zanima, kaj nardijo s temi slikami, a recejo lej jaz mam prjatla iz … al kaj. Spet govori … in cuf se je nekdo odlocu in na hitr vse pospravt in naprej delat
Torej konc zabave, mckn drugac k doma…
Categories: Uncategorized
Vcasih ko me Japonci kej vprasajo, se pocutim takole:
Suppose that N number of people have x coins, but none of them have pockets, how many eggs must they break to cross the river assuming the fox will eat the chicken?
42?
Ta post lahko preprosto ignorirate
PS: hvala phdcomics in Adamsu
Categories: Uncategorized
To si naceloma mislimo o vseh Azijcih, Kitajci, Korejci,…. Japonci. Glede na une Japonce, ki se podijo po Evropi ponavadi v skupinah, oveseni s fotoaparati (zakaj tako… verjetno kdaj drugic) res niso ravno nekja veliki. Ampak men se zdi tko na prvi pogled (teh par mescev), da so majhni samo ta starejsi ljudje. Sicer ne vem zakaj, se mi pa poraja vec bolj al manj hudomusnih idej, zakaj bi blo temu tako. Recmo, da so mel vcasih manj za jesta, al pa so jih bolj spartansko vzgajal? Al pa da samo ni blo McDonaldsa in njihovih krasnih brezokusnih (o.p. ce sem od koga okus uzalil) s polno hormonov in … no pa ne bom vec brcal v meglo, pac ne vem zakaj. Ampkak mladina je prav vseh sort od malih do velikanov.

Tale na slikci je Noriyuki, en iz nasega laboratorija, ki se je uspel prebit skozi vse “dolgocasne” clanke in “vesele” noci v laboratoriju, da je na koncu spisal kasnih 100 opravicila za podeljen naziv. Aja potem je magistriral. In je kar velik, ja ja jaz nisem glih referenca
Samo v bran moram povedat, da si nisem najvecjega zbral 
Categories: Uncategorized
Danes bodo na sporedu mlecne zadeve. Glede na to da mam ful rad jogurte, ki so u Sloveniji odlicni in zadnje casa tudi inovativni, tko da ti ne postane dolgcas. To so se sli po svetu ze mnogo prej, “miljon” let nazaj sem se v Panami naduseval nad enim z okusom jabolka in cimeta = po nase strudl. Torej Japonski jogurtopridelovalci ti dajo poleg normalnega jogurta se en paketek sladkorja, pise, da je sladkor za jogurt. Sicer ne vem cist kasna finta je, da si ga ne bi mogu v caj strest, ampak sej pase v jogurt. Tko k smo v vrtcu jogurte jedl, k so nam bli vsem prekisli. Men je pa tko in tko naj z medom, na vsesplosno zgrazanje zenskega dela nase katedre


Potem majo pa se en izum na embalazi za margarine, en tak repek? Ki sem ga jaz najprej uporabljal za lazje odpiranje pokrova, hehehe
, dobr da me ni kdo vidu. Potem sem pa pr enih frendih vidu, da je zadeva zato da mas vseskozi notr lahko zlicko, al pa nozek za mazanje vsebine embalaze. To je ful fino, k men se tko in tko ne da pomivat, kukr verjetno vecini in tko je treba eno stvar manj pomit, pa se putr oz podobno se ful tezko pomije


Categories: Uncategorized
To je onigiri. Ena stvar namesto sendvica; en trikotnik riza v katerem je al tuna, piscanec, kombu al pa med tujci strah vzbujajoci ume boshi
vse skupaj pa je zavito v nori. Vsaj meno je stvar super vsec tako po okusu, kot po embalazi
Namrec problem bi bil ce bi se nori (o.p. taki tanki listici prazenih alg hrustljavo suhi) direktno dotikal riza, ker potem ne bi bil vec hrustljav ampak ena taka zvecljiva zadeva. Zato ne morejo zadeve preprosto zavit, ampak morajo med riz in nori vstavit se eno plast plastike.




In potem nic lazjega kot to, samo vleces stran povrsti po stevilkah 1, 2, 3. Samo ce ne ves kaj so une stevilke v vogalih, naredis totaln masakr. Moj prvi onigiri je bil tak, da sem se spraseval, zakaj mi niso zraven dal se kroznika in vilce
pol po tleh pol po meni …
Categories: Uncategorized
Pa ne bom o kupovanju znamk (o tem kdaj drugic). Imajo odlicen sistem dostave paketov, ki bi ga morala posvojit tud nasa PTT. Ker to da ti oni dostavjo paket oz osebno posto zjutraj, ko vecina postenih ljudi dela, nima ravno velikega smisla. Sam sem enkrat ze lovil postarja, ker je s seboj vozil moj nov potni list, ki ga nikakor ni hotel zaupat mojim starsem, jaz sem pa cez dva dniletel v Moskvo ocitno brez vize, ce se potnega lista nisem mel. Dohitel sem ga na “malici” pred lokalnim kaficem. No tukaj ti enako pustijo listek, ce te ni doma, zrazliko da jih potem poklices in se zmenis, kdaj ti zadevscino dostavijo. Lahko do devetih zvecer, sicer se verjetno Japonci jezijo kaj tko kmal nehajo, ker jih precej se ne pride iz sluzb, ampak v Sloveniji bi blo dovolj
Ce pa ti prinesejo kaksno stvar, ki je prevelika in ne gre cez uno rezo nabiralnika in ne rabi podpisa/stepla, mam pa jaz na vratih en tak vecji nabiralnik, kamor ti zadevo zbasejo in nastimajo eno kodo (stiri cifre kukr smo mel vcasih na kolesih klucavnice). Spet lepo napisejo listek z uno cifro in seveda miljon kanjijev.



Tko da sem mel jaz zadnjic v uni skatli tri dni paket, preden mi je en prevedu kaj za vraga pise na unem listko in kaj naj pocnem z uno cifro :S
Categories: Uncategorized
Po sicer zabavnem, a ne ravno Livigno-like (prevec Japonsko
), obisku telemark festivala, sva se naslednji dan s Chiharu odpravla na nek hrib. Ne me vprasat za ime, k to gre men se vedno tko tko tko tezko v usesa. Nabasala sva na super vreme in seveda se je z vseh strani na hribe vsul miljon enih ljudi, ki so hotli nardit kaksno kljukco med svojimi osvojenimi vrhovi. Midva sva hotela le smucat
Torej sva nekje na nekem “nepomembnem” vrsicku nadela smucke in sus proti dolini. Chiharu je bla mal v dvomih a greva prav, ker naj bi bla ta stvar izjemno popularna, pa ni blo nobenih spur? Men pa tko in tko ni blo glih jasno kam greva, ce ne ves ne boli
No se nisva dala motit, pa sva pac prva odpelela une strmince - NORO dober sneg!!! Vsega skup 1000m visine. Slikce zal niti 10% tega niso, kar je blo v zivo, ampak vseen mal za okus.




Potem sva mogla na koncu se eno rekco “preskocit”, hvala bogu da delajo pancarje iz plastike
Pol pa seveda v onsen, ki neverjetno pase. To je ena najbolsih pogruntavscin japoncev, kar se mene tice. Potem pa v avto in nazaj med 35 miljonov cakat in kovat nacrte za naslednji vikend.
Categories: Uncategorized