Sichimenyama 七面山

Glede na neko vprasljivo vreme in nezeljo bo plavat namesto hodit po hribih, sva s Chiharu izbrala eno manj “chalenging” varianto. Torej naslovni hrib, ki ima 1980m in potko iz stopnic. Malce zoprno ampak se clovek navadi po takem hodit. Finta tega hriba, je da je na vrhu budisticni samostan in ena pomembnejsih romarskih poti. Tako da se te zadeve lotevajo zelo razlicni ljudje, od otrok do ljudi v zrelih leti, ne glede na obliko in pripravljenost. Verjetno nekaterim pomaga samo to, da verjamejo… Vsi so obleceni v belo in postemplani z vse sorte kanjiji, zal ne razumem nic. Ni treba povdarjat da sem bil edini z okroglimi ocmi. Te skupinice se premikajo zelloooooo pocasi in ves cas “molijo”, nekaj v stilu Namyahorengekjo…. Preden se podajo na pot se spodaj ta pogumni postavijo pod en slap (kaksnih 20 m) in to recejo 6000krat!!!! Najprej pocas pol pa vedno hitreje 8) Po poti navzor vseskozi zatikajo v tla zastavice s svojimi zeljami in molitvami, glede na kolicino tega bi rekel, da niso nic kaj skromni 😉

Na vrhu te pocakajo menihi in te nastanijo v sobah s tatamijem, kjer razvijejo take 10m dolge futone in zraven dajo enako dolgo zadevo za pokrit, tako da ene 8 ljudi spi pod isto deko, kul ane 😉 preden dobis vecerjo in gres spat gres se na obred. Chiharu je napisala moje ime, po japonsko, in sva izumla eno zeljo za kaj bi molili, pa je potem duhovnik prebral mojo zadevco in se od vseh ostali,  pa so vsi molili zame in za vse ostale. To je blo super. Sicer pa vse skupaj zgleda tko zelo kocinevzdigajoce, tam je ene 8 menihov plus ene ta glavn, ki sedi na sredi. Vsi molijo precej na glas in zelo hitro, en vsake toliko casa butne po zvoncu, stirje pa tolcejo po bobnih. Potem se pridruzijo se vsi romarji, vse disi po kadilu in je tak misticen obcutek vse skupaj. Po nemesni vecerji + sake z zlatimi listki, vsi pod deko in spat. Zjutraj en menih zalaufa po hodniku in se zadere おはようございます kar je dobro jutro, pol pa takoj en zacne nabijat po bobnih 😕 Vsi se potem zazenejo ven kjer je super pogled na Fuji-san in dvakrat na leto vzide sonce tocno za njegovim vrhom.  Zal ga mi nismo videli, no ja le obris, ker je bilo precej oblacno. Potem se vrnes nazaj, se na en obred, zajtrk in gas nazaj v dolino. Ce vam kaj takega rata izvest, je naj!!!

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s